15. septembra 2022 je evropska poslanka Irena Joveva začela s svojim bojem za nediskriminacijo slovenščine v digitalnem svetu, in sicer s pismom izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix.

 

29. septembra 2022 je naslovila pisno vprašanje Evropski komisiji o diskriminaciji uradnih jezikov Evropske unije z manj govorkami in govorci na internetu in digitalnih platformah, s katerim je opozorila na pomanjkljivosti v Direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah. Pristojni komisar Thierry Breton ji je odgovoril 10. novembra 2022.

 

7. oktobra 2022 se je poslanka srečala s predstavniki Netflixa, ki so zaradi poslanega pisma želeli pogovor z njo. Na pogovoru niso uspeli priti do zbližanja stališč, zato jim je poslanka jasno povedala, da bo s svojim bojem nadaljevala.

 

12. januarja 2023 je svoj poziv razširila z novim pismom, tokrat izvršnemu direktorju podjetja Apple, v katerem je pozvala k uporabi slovenščine na njihovi celotni ponudbi, konkretno njihovih operacijskih sistemih, izdelkih in storitvah.

 

3. februarja 2023 so jo, kot odziv na njeno prvo pismo, na pogovor povabili predstavniki Disney+, a tudi na tem sestanku niso uspeli priti do zbližanja stališč, zato jim je poslanka sporočila enako kot predstavnikom Netflix.

 

27. februarja 2023 je odbor za kulturo državnega zbora obravnaval omenjeno tematiko in na sejo povabil tudi evropsko poslanko. Članice in člani odbora so soglasno pritrdili prizadevanjem poslanke Joveve in potrebi po prenovi slovenske zakonodaje na tem področju.

 

29. marca 2023 se je poslanka srečala s predstavnikoma podjetja Apple, ki so ga – za razliko od prešnjih dveh – zaključili v bolj optimističnem in spravljivejšem tonu.

V vmesnem času se je poslanka ob velikem in pozitivnem odzivu javnosti srečala tudi s strokovnjaki na tem področju oziroma civilno družbo, hkrati pa je v zadnjih mesecih čakala predvsem na predvidene spremembe zakona o javni rabi slovenščine, ki jih pripravlja ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Novela je bila tekom poletja 2023 v javni razpravi, v nadaljevanju bo sledil postopek njenega sprejemanja v državnem zboru. Poslanka bo v tem postopku še naprej aktivno sodelovala s pomočjo stroke oziroma civilne družbe, pa tudi s svojo nacionalno stranko, Gibanjem Svoboda.

 

25. avgusta 2023 je začel veljati Akt o digitalnih storitvah, pri oblikovanju katerega je aktivno sodelovala tudi poslanka, zato je v aktu tudi določba, da morajo spletni velikani upoštevati jezik države članice ter imeti zaposlene moderatorke oziroma moderatorje, ki znajo govoriti jezik te države, v našem primeru torej slovenščino.

 

3. oktobra 2023 so poslanke in poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju potrdili stališče parlamenta o Evropskem aktu o svobodi medijev, ki – tudi zaradi aktivnosti poslanke in njene vloge kot poročevalke v imenu svoje politične skupine (Renew Europe) pri oblikovanju besedila – vključuje tudi določene spremembe na področu jezikovne diskriminacije. Besedilo namreč vsebuje tudi možnost sodevanja med nacionalnimi regulatorji (inšpektorati). Če bo določba sprejeta tudi na medinstitucionalnih pogajanjih, ker se bo določalo končno besedilo akta, bodo lahko nacionalni inšpektorati, na primer slovenski, ob ugotovljeni nepravilnosti oziroma kršitvi z vidika diskriminacije uradnega jezika Evropske unije, na podlagi določenih mehanizmov zahtevali od inšpektorata iz druge države članice, kjer je sedež podjetja (recimo v primeru Netflixa  je to Nizozemska), da te zadeve uredijo.

​